sobota, 25. junij 2016

VOGEL 1922m   25.6.2016

PLANINA PODKUK - PLANINA RAZOR - VOGEL (DIREKTNA POT)

Ker so bile za današnjo soboto napovedane zgodnje popoldanske plohe sva se z punco odločila za krajšo turo na 1922m visok Vogel preko planine Razor.
Ker sva hotela biti na vrhu še pred dežjem sploh pa pred gužvo sva se od doma odpravila že malo čez tretjo uro zjutraj saj naja je čakala dve uri dolga vožnja do izhodišča na planini Podkuk. Kljub zaspanosti in srečevanju vseh možnih gozdnih bitij, ki so "letela" čez cesto je vožnja hitro minila (vsaj meni) in ob pol šestih zjutraj se znajdeva na izhodišču.
Po začetnih korakih po cesti prideva do prvih koč kjer so ravno zbudili krave in jih gnali na pašnjo. Po krajšem vzponu po cesti prideva še na daljši raven odsek ceste kateri se je meni precej vlekel. V slabi uri hoje prideva do koče na planini Razor. Tukaj pa le pozdraviva in se takoj odpraviva na po poti naprej proti vrhu Vogla. Kmalu prideva na travnike in do razpotja kjer obrneva desno navzgor proti Voglu. Po krajšem odseku čez gozd se pot obrne na desno proti sedlu med Voglom in Žabiškim kukom na desni strani. Tukaj narediva krajši "frutabela" počitek in jo mahneva naprej po grebenu na vrh Vogla. Na vrh kateri je bil v megli sva prispela v slabih dveh urah in pol. Na vrhu kljub megli ni bilo preveč mraz zato se lepo odpočijeva malo poslikava in odtisneva žig za transverzalo. Ob vzponu sva srečala samo enega pohodnika kateri naja je prehitel malo pred sedlom ob sestopu pa le kakih pet pohodnikov. Verjetno je bila ura prezgodnja za klasične planince:), kar nama je kar ustrezalo.
Po hitrem sestopu se vrneva k koči na planini Razor pri kateri sva imela namen pojesti kak jabolčni zavitek ampak nama je zelo prijazna oskrbnica predlagala, da rajši vzameva sirove štruklje. No ker samega "štrudla" niti niso imeli se kljub temu, da nisva pristaša štrukljev le odločiva za eno porcijo.
Lahko samo rečem, da so res noro dobri in da koča ni zastonj znana po njih. Oskrbnica ima pri koči tudi zelo prijaznega psa Erika kateri pa od daleč mogoče zgleda bolj ostro od blizu pa vidiš, da je zelo scrkljan in prijazen.
Vse pohvale za postrežbo na planini Razor oskrbnici!
ob povratku se ustaviva še pri slapu Boka in koči pri izviru Soče.

NA IZHODIŠČU NA PLANINI PODKUK





















NA TRAVNIKIH NAD PANINO RAZOR





















POGLED NA VRHOVE





















POGLED NA PREHOJENO POT





















GREBEN PROTI VRHU VOGLA





















ŽABIŠKI KUK





















NA VRHU BOLJ KOT NE MEGLA





















PLANINA RAZOR





















KUŽA ERIK





















SLAP BOKA





















VRŠIČ



nedelja, 19. junij 2016


BOGATIN IZ KOMNE (1977)

KOČA PRI SAVICI - KOMNA - BOGATINSKO SEDLO - BOGATIN - KOMNA - ČRNO JEZERO - KOMARČA - KOČA PRI SAVICI


Tokrat sva se z boljšo polovico Katjo odločila za pot proti Bohinjskemu pogorju.
Na začetku je bl plan vzpon na Komno in naprej do Doma pri Krnskih jezerih čez Bogatinsko sedlo.
Ob zgodnem vstajanju ob pol štirih zjutraj se na hitro vpršam če bi se raje premislil in zaspal nazaj. No ko se le spravim iz postelje počasi kreneva proti Bohinju. Ob prihodu do koče pri slapu Savica je bilo tam parkiranih le nekaj avtomobilov zato sva vedela, da bova danes imela mir.
Za vzpon roti Komni si izbereva pot čez "serpentine". Do zadnje serpentine se nama pot ni tako vlekla, kar pa ne morem reči za druge del poti ki vodi do doma na Komni. Pri domu na komni sva bila v dobrih dveh urah in tukaj tudi pojeva nekaj malice. Po "zajtru" nadaljujeva proti koči pod Bogatinom in naprej po položni in dolgi poti proti sedlu pod Bogatinom. V tem delu poti se tudi odločiva, da spremeniva plan in se namesto spusta proti Krnskemu jezeru odločiva za vzpon na Bogatin. na Bogatinskem sedlu se pri smerokazu obrneva proti Bogatinu in začneva z vzponom. Po desni strani pobočja sva hodila nekaj časa in potem ugotovila, da sva na napačni poti. Ob povratku nazaj na Bogatinsko sedlo ugotoviva, da je začetek poti na Bogatin pod snegom in da sva "zašla" že v štartu. Vseeno se odločiva za vzpon in začetno snežišče obideva po brezpotju na levi strani kar ni bilo zahtevno. Na poti je vseskozi razgled na Krn, ki se je večino časa skrival v megli. Kmalu prideva na razpotje kjer levo vodi gebnska pot na Bogtin desno pa na Mahavšček kateri je visok 2008m. Tukaj je vzpon malo siten ker je pobčje precej krušljivo. Na vrhu sva stala po petih urah kar je bil rezultat pol urnega "lutanja" pod pobočjem Bogatina. Na vrhu sva bila kratek čas, ker je malo pihalo in se raje odpraviva nazaj proti Bogatinskemu sedlu. 
Ob sestopu iz Bogatinskega sedla se odločiva, da sestopiva po malo daljši poti še do Črnega jezera v Lopučniški dolini. Črno jezero je prvo jezero v nizu Triglavskih sedmerih jezer in tudi leži na najnižji nadmorski višini 1319m. Pod do tukaj se nama je zaradi utrujenosti že malo vlekla zaradi večkratnih spustov in vzonov vendar je bilo vredno saj naja je pri jezeru čakalo lepo vreme in tudi precej malo ljudi glede na to, da je jezero relativno blizu izhodišča pri Koči pri Savici. Po daljšem počitku se odpraviva naprej proti sestopu čez zahtevnejšo pot čez Komarčo nazaj proti Koči pri Savici. 
Za pot sva porabila približno deset ur, kar je bil kar zalogaj in ob prihodu nazaj do avta sva bila že pošteno utrujena.

ZJUTRAJ PRI DOMU NA KOMNI


 KOČA POD BOGATINOM

 POGLED PROTI BOGATINSKEMU SEDLU IN BOGATINU NA LEVI STRANI





















NA BOGATINSKEMU SEDLU

 SNEŽIŠČE KI GA OBIDEVA PO LEVI

 POGLED PROTI VRHU BOGATINA

 RAZGLED Z VRHA BOGATINA

 KRN

 ČRNO JEZERO
 SESTOP ČEZ KOMARČO

 PRECEJ VODE NA POTI

 SLAP NA VZNOŽJU POTI ČEZ KOMARČO