The way to the TOP

VISOKA VRBANOVA ŠPICA 2408m
IN BEGUNJSKI VRH 2461m

DOLINA KOT - DOM VALENTINA STANIČA - VISOKA VRBANOVA ŠPICA - DOM VALENTINA STANIČA - BEGUNJSKI VRH - DOLINA KOT

Spet je bila na vrsti sobota katera je obetala popoldanske nevihte. Kljub temu se odločiva za daljšo turo in za zgoden odhod. Ob pogovoru z oskrbnikom v Staničevi koči en dan prej se odločim, da zimska oprema ostane doma.
Ob prihodu na parkirišče v dolini Kot okoli pete ure opaziva, da na poti od tu še ni veliko ljudi. Ker je prejšni dan tukaj padal dež je bila pot v gozdu še malo mokra in je bilo na parih mestih potrebno malo previdnosti. Po dveh urah hoje sva prispela do velikega bolderja ki se mu reče debeli kamen. Tukaj narediva krajši počitek ob opazovanju nadaljevanja poti proti vrhu. Pot se od tu naprej znebi rušja in ostalega zelenja in poteka bolj ali manj po skalovju ali melišču. Pot do razcepa za plezalno pot na Rjavino se nama je precej vlekla. Tukaj tudi opaziva, da informacije iz Staničeve koče niso bile najbolj točne kajti snežišče ni bilo eno ampak več kot deset. Le eno od teh snežišč je malo bolj kritično in je treba čez precej previdno, ker nima varnega izteka. Če to snežišče nebi bilo ojuženo bi obrnila oziroma poizkusila najti obvoz. Vsa ostala snežišča pa niso nevarna in jih ni problem prečiti tudi brez derez in cepina.
Po treh urah in pol prispeva do Satničeve koče in tukaj narediva malo daljši postanek. Med potjo proti koči je bilo v načrtu precej scenarijev za nadaljevanje poti od koče naprej. Med hojo se odločiva, da nadaljujeva proti Triglavskemu domu na Kredarici kar pa kasneje spremeniva, ker se nama ni več dalo hoditi po snegu pot naprej pa je še večinoma pod snegom. No potem se odločiva za vzpon na Visoko vrbanovo špico na katero je pot popolnoma kopna in tudi zelo lahka. Na vrhu se vpiševa v knjigo odtisneva žig v dnevnik in kreneva nazaj proti Staničevi koči. Ob povratku do križišča za Begunjski vrh se odločiva, da se vzpneva še nanj kajti vreme je bilo v tem koncu še odlično. Tudi pot na Begunjski vrh je brez posebnosti le pot je tu precej krušljiva in meliščnata.
Na vrhu se razgledava proti Triglavu kateri je bil cel dan v soncu in je bil deležen precej obiska. Pot nama je do tu vzela dobre štiri ure in pol in bila sva že precej utrujena zato se vrneva do Staničeve koče in tam pred odhodom v dolino pomalicava.
Sestop v dolino Kot je bil precej zoprn saj je bila skala še vedno vlažna in je mestoma precej drselo. Napotiva se še do Aljaževega doma v Vratih na kosilo in potem domov.

PRI DEBELEM KAMNU